Zakaj se cene najemnin na Obali niso umirile kljub višjim obrestnim meram?

Ko teorija in praksa ne gresta skupaj

Ekonomska teorija pravi, da višje obrestne mere ohladijo nepremičninski trg: krediti so dražji, povpraševanje upade, cene se umirijo. V večini slovenskega ozemlja se je ta mehanizem vsaj delno potrdil. Na Primorskem — zlasti v Kopru, Izoli in Piranu — pa najemnine v letih 2022–2024 niso padle, v nekaterih segmentih so celo rasle. Povprečna mesečna najemnina za dvosobno stanovanje v centru Kopra je leta 2024 znašala med 750 in 900 evri, medtem ko je bila pred štirimi leti še pod 600 evri. Surs beleži, da je cena kvadratnega metra stanovanj v obalni regiji med letoma 2020 in 2024 zrasla za 38 odstotkov — hitreje kot v Ljubljani. Razlogov je več in so med seboj prepleteni. Prvi je strukturno pomanjkanje stanovanj za dolgoročni najem: velik del stanovanjskega fonda lastniki raje oddajajo turistično prek kratkoročnih platform, kar krči ponudbo za lokalne najemnike. Drugi razlog je stalni pritisk čezmejnih delavcev — Slovencev, ki delajo v Italiji in si tu iščejo cenejše bivanje kot v Trstu ali Gorici. Tretji dejavnik je rast plač v logistiki in pristaniškem sektorju, ki povečuje plačilno sposobnost dela povpraševalcev. Lokalni nepremičninski posredniki opozarjajo, da so prosta stanovanja v dobri lokaciji v centru Kopra razprodana v manj kot 48 urah po objavi. Dokler ponudba ne bo sledila povpraševanju — bodisi z gradnjo novih stanovanj bodisi z regulacijo kratkoročnih najemov — strukturni pritisk na cene v regiji ne bo popustil.