Trg dela v primorski regiji: kdo res zaposluje in kdo tiho odpušča?

Nizka brezposelnost ne pomeni nujno zdravega trga

Stopnja brezposelnosti v statistični regiji Obalno-kraška je bila januarja 2024 pri 4,1 odstotka — med najnižjimi v državi in občutno pod slovenskim povprečjem 5,2 odstotka. Mediji to pogosto poročajo kot uspeh. Slika pa postane bolj zamotana, ko pogledamo pod površino. Najprej logistika in pristanišče: Luka Koper je v zadnjih treh letih zaposlila več kot 400 novih delavcev na operativnih delovnih mestih, a hkrati zmanjšuje število administrativnih pozicij z avtomatizacijo dokumentnih procesov. Neto rast je pozitivna, a profil iskanega delavca se korenito spreminja — fizična dela zamenjuje operaterstvo strojev in osnovna robotska vzdrževanja. Turizem ostaja sezonski in nestabilen zaposlovalec: hoteli in restavracije na Obali polnijo mesta od maja do septembra, pozimi pa število aktivnih delavcev v panogi pade za tretjino. Mladi s poklicno izobrazbo pogosto ne najdejo celoletne zaposlitve z dostojno plačo, kar jih sili v čezmejno delo v Italiji. Razmerje med rastočimi in krčečimi panogami kaže na strukturno preobrazbo: zelena energetika in IT-storitve (zlasti kibernetska varnost, ki jo potrebuje pristaniška infrastruktura) rasteta, medtem ko se tradicionalna predelovalna industrija in maloprodaja krčita. Zavod RS za zaposlovanje beleži, da je povprečna čakalna doba do zaposlitve v regiji 3,4 meseca — podobna kot v Ljubljani, a z bistveno nižjo raznolikostjo prostih delovnih mest. Za brezposelnega v Kopru je preprosto manj izbirnih možnosti.